Materiali pralnih plenic

materiali pralnih plenic

Materiali pralnih plenic. Proizvajalci za izdelavo uporabljajo različne materiale. Kar je odlično, saj so tudi ritke, ki jih bodo nosile, različne! A preden se odločite, se vam lahko od tolikšne izbire še zmeša. Spodaj si preberite, katere materiale v pleničkah največkrat uporabljajo in mogoče se boste lažje odločili….

Nepremočljiva zunanjost in prekrivne hlačke (cover-ji, shell-i)

Skoraj vse pralne plenice potrebujejo nepremočjivo zunanjo plast. Proizvajalcem so na voljo 4 možnosti, a največkrat uporabijo PUL in TPU. Preden se odločimo za nakup, se moramo pri proizvajalcu pozanimati, iz katerega materiala pri njih naredijo ta sloj in s kakšnimi postopki ga naredijo še bolj nepremočljivega:

  • Najlon z vodoodporno oblogo – zmanjšana učinkovitost s ponavljajočim pranjem. Vprašljiva je tudi kemična komponenta obloge. Najlon za razliko od TPU in PUL bolje diha.
  • “PUL,” ali polyurethane laminate oz “TPU,” ali thermoplastic urethane: poliesterski plet z vodoodporno plastiko, s topilom (PUL) ali toploto (TPU) dodano na eno stran (topilo se lahko sprošča v vašem domu). Pletena zunanjost je včasih proti koncu tretirana z obstojno vodoodporno snovjo na bazi formaldehida, ki pa je znan kancerogen. PUL material je vzdržljivejši in malce trši od TPU-ja ter sčasoma manj popoka. Material je nepremočljiv, a vseeno diha. Vse znamke, ki jih najdete v moji trgovinici imajo različne certifikate o varnosti in neoporečnosti svojih materialov.
  • Volna – Vse več proizvajalcev za svoje nepremočljive hlačke uporablja volno, ki je edina izmed naštetih tudi biorazgradljiva, samočistilna in antibakterijska. Hlačke iz volne zelo dobro dihajo. Posebnost volne je pranje na 3 do 4 tedne.
Pralne plenice
Pralne plenice

Vpojne plasti in vložki

Najbolj delovni del pleničk so njene vpojne plasti. Hkrati morajo zadržati veliko tekočine in biti udobne otroški ritki.To dvoje je ključno in vsak material ne izpolnjuje teh zahtev.

Umetni materiali

Med pogostejše materiale, uporabljene pri pralnih plenicah, spadajo frotir iz mikrofibre (mikrovlaken), mikrofibra (mikrovlakna), flis (fleece), poliesterski mikroflis (microfleece)… Prednosti  teh materialov sta nizka cena in obstojnost. Pleničk ni potrebno pripraviti pred uporabo. Malo manj ugodno pa je, da za svojo proizvodnjo potrebujejo kemikalije/nafto, težje jih je obdržati čiste in brez smradu (o pranju si lahko preberete tukaj), s pranjem na visokih temperaturah pa lahko izgubijo vpojnost. Poleg proizvodnje, ki obremenjuje okolje, tudi reciklaža ali razgradnja ni mogoča.

Poliester: Vlakna so zelo vpojna in to vpojnost obdržijo kar nekaj časa, tudi če pleničko perete večkrat tedensko. A sčasoma se ta trdoživost izgubi in začnejo zadrževati manj vode kot nekoč. Zaradi draženja in suhe kože ter morebitnih izpuščajev (zaradi močnega vpijanja kožo preveč osuši) večina poliestrov (mikrovlakna!) ne sme biti direktno v stiku z otroško ritko – pri takih uporabljajte plenične predloge ali linerje ali pa vložke iz tega materiala vstavite v žepek žepastih pleničk. Poliesterski vložki imajo včasih eno stran prevlečeno z varnom stay dry ali coolmax slojem, prav tako pa imajo tak sloj zgoraj tudi vse v enem pleničke z vpojnim poliesterskim delom. Za razliko od naravnih vlaken jih je težje obržati čiste, zato lahko postanejo smrdeče.

Flis: so oblike poliestra z različnimi težami in funkcijami. Tanek flis se uporablja kot notranja plast pleničk kot “stay-dry” sloj (opis spodaj), medtem ko debel flis včasih uporabljajo za zavihke v notranjosti prekrivnih hlačk. Ker je flis sočasno nepremočljiv in zračen, so take hlačke udobne in elastične. Flis se razlikuje po kvaliteti in včasih začne ob pritisku puščati – plenička se ožame – če na primer dojenček dolgo sedi v lupinici ali v otroškem sedežu. Mikroflis (microfleece) dovoli urinu, da potuje preko njega do vpojnih plasti in jih tako ujame. Koža je na otip bolj suha.

“Stay-dry” material: Kot je omenjeno zgoraj, se tanek flis uporablja za “stay-dry” sloj v pleničkah. Ta sloj vodi vlago stran od dojenčkove kože v nižje vpojne sloje. Ti materiali se pri pralnih plenicah lahko imenujejo tudi “suedecloth”

Naravna vlakna

Proizvajalci pralnih pleničk najpogosteje izberejo konopljo, industrijski bombaž, bambus, viskozo in mešanice med temi materiali. Ti materiali imajo nižjo ceno (od ekoloških materialov). Lažje jih je čistiti in obržati brez neprijetnega vonja. Kljub pogostemu pranju obdržijo vpojnost in se veliko raje razgrajujejo. Naravni materiali imajo tudi nekaj slabosti. Pred prvo uporabo jih je potrebno »pripraviti«, kar pomeni, da za polno vpojnost potrebujejo nekaj pranj. Velikokrat jih zavajujoče označujejo kot ekološki material, njihova proizvodnja pa tudi ni tako »zelena«. Nekaj drugega je seveda organski bombaž, ki ima ustrezne certifikate.bombaž

Bombaž: je vlakno, ki ga uporabljajo največ. Je vpojen, uporaben in najljubša izbira za izdelavo pralne pleničke. Zaradi svoje popularnosti je kmetovanje z bombažem in njegova predelava dobičkonosna panoga že zelo dolgo časa. Pridelava “industrijskega” bombaža pa je na žalost eden največjih porabnikov pesticidov na svetu. Kot drugod v poslovnem svetu je važna le količina pridelka. Pri “industrijski” pridelavi bombaža pridelovalci porabijo ogromno količine vode za namakanje, pesticidov in včasih tudi gensko spremenjene organizme, le zato da je njihov profit še večji. Vse te prakse imajo skozi čas negativni učinek na okolje . Na srečo imate izbiro. Imamo jo tudi mi.

Bambus: Ta vlakna so zelo vpojna, hkrati pa so naravno zaščitena pred rastjo bakterij. Izdelajo jih iz hitrorastočega bambusa, ki je gojen trajnostno. Sliši se zelo obetavno in idelano za pleničke, kajne? No ja…ja in ne… Resda je velik plus, da bambus lahko gojijo trajnostno, a njegova predelava v mehka in vpojna vlakna je velikokrat zahtevna in prežeta s kemikalijami. To pomeni, da predelava bambusa stori okolju večjo škodo, kot pa jo prihrani s trajnostnim gojenjem. Prav zaradi predelave bambus nikoli ne bo ekološki.

Ecertifikatikološka vlakna – organski bombaž: Veliko proizvajalcev pralnih pleničk uporablja organski bombaž. Glavne prednosti teh materialov so nižji vpliv na okolje pri pridelavi (brez pesticidov) in proizvodnji, poreklo in način proizvodnje se preverja in dodeljuje ustrezne certifikate, materiali so zelo vpojni in so razgradljivi. Ti materiali imajo višjo ceno, od sintetike in od naravnih vlaken brez certifikatov se hitreje obrabijo, pred prvo uporabo pa jih je potrebno »pripraviti«. gots

Kaj naredi razliko med organskim in konvencionalnim bombažem? Prvi je pridelan brez umetnih pesticidov, gnojil in gensko spremenjenih semen. Za zadostno količino hranil v zemlji in za izogibanje škodljivcem, ekološki kmetje kolobarijo, uporabljajo pokrovne rastline, rastline za vabo (škodljivci zato ne grejo na bombaž) in ročno plevejo, namesto da bi uporabili kemikalije. Bombaž poberejo, ko ob koncu sezone zaradi nižjih temperatur odpadejo listi (in ne uporabljajo defoliantov – sredstev, ki povzročji odpad listov). Skozi čas te metode izboljšajo zemljo – podtalnico in reke pa ne onesnažujejo z umetnimi kemikalijami. Kmetje posledično niso podvrženi pesticidom in za svoj pridelek dobijo višjo ceno.

Konoplja: še eno naravno vlakno, ki se upira razrasti bakterij. Od bombaža je bolj hidroskopična, kar pomeni, da še bolj vpija vlago. Za rast konoplja ne potrebuje veliko… Za razliko od bombaža potrebuje manj vode in hranil. Čeprav imajo konopljina vlakna večjo sposobnost zadrževanja vlage, pa je njena struktura tanka in toga, zato vodo počasneje sprejema. Da se izognejo temu problemu, proizvajalci mešanjo konopljo z drugimi vlakmi, na primer z bombažem ali bambusom.

Modal: Vlakna so podobna bambusovim, sploh odkar ga izdelujejo iz lesne pulpe -največkrat iz breze. Zadnja leta je postal pri oblačilih kar popularen, zato ker je na otip neverjeno svilnat, se dobro nosi in skozi čas ohrani mehkobo. Je še en visoko vpojen material in zadrži kar 50% več vode kot pa ista količina bombaža. Z uporabo vlakna postanejo odporna na zadrževanje mineralov, zato je modal postal dobra rešitev za nekoga, ki pleničke pere v trdi vodi. Ampak zaradi predelave lesnih vlaken v modal, ta material nikoli ne bo mogel dobiti ekološkega certifikata.

Volna: Stara dobra volna je eden najbolj naravnih in zračnih materialov, ki so na voljo za prekrivne nepremočljive hlačke pri pralnopleničenju. Volna naravno kljubuje bakterijam in ko je lanolizirana (impregnirana z lanolinom), je neverjetno vodoodporna – kot ovčka, ki stoji na dežju! Izdelki iz volne pa potrebujejo posebno nego med pranjem – za ohranjanje oblike je potrebno ročno pranje ali pranje v pralnem stroju na posebnem programu s posebnimi pralnimi sredstvi in ko preneha biti vodoodporna, jo je potrebno ponovno lanolizirati. Kljub zamudnemu pranju in sušenju na vsake 3 do 4 tedne starši ugotavljajo, da se vse to splača, saj je volna udobna in zračna. Malčkom, ki so nagnjeni k pleničnim izpuščajem zelo paše, če jih oblečete v volnene hlačke (prekrivne volnene hlačke), pod njo pa krojeno pralno pleničko ali vložke iz naravnega blaga.

Zakaj naravni material za pleničke?

  • prijaznejši otrokovi koži
  • zelo vpojen in dovoli otročku občutiti mokroto, saj se s tem bolje zaveda svojega izločanja, navajanje na kahlico pa je lažje.
  • lažje čiščenje in vzdrževanje
  • obnovljiv in okolju prijaznejši material (le tisti z ekološkim certifikatom)

NA HITRO IN NA KRATKO: Različni materiali vpijajo različno.

  • Najbolj vpojna je konoplja, a vpija počasi, zato je priporočeno, da ni to vrhnji vpojni vložek (če jih je več).
  • Mikrovlakna vpijajo manj (ne morejo zadržati toliko tekočine kot druga vlakna), a zelo hitro, so pa na žalost zelo podvržena puščanju zaradi morebitne prevelike stisnjenosti v plenički.
  • Bombaž je še ena odlična izbira, a ni tako vpojen kot bambus ali konoplja ter je cenejši.
  • Bambus je odličen vpojni material (nekaj med močnovpojno konopljo in hitrovpojnimi mikrovlakni) in je zelo mehak. Je dražji kot bombaž, a ne tako kot konoplja.

VPOJNOST VLOŽKOV ZA PRALNE PLENICE

MIKROVLAKNA (mikrofibra – poliester)

BOMBAŽ

BAMBUS

KONOPLJA

Najcenejši

Cenovno ugoden

Dražji

Najdražji

100% mikrovlakna, lahko ovita v flis ali stay dry

100% bombaž ali pa mešanica s konopljo ali bambusom

70% bambus zmešan z bombažem ali konopljo, lahko tudi s poliestrom

40-55% konoplja, zmešana z bombažem ali bambusom

Sčasoma razpade (pribl. 2 leti)

Sčasoma se začne ob robovih trgati

Se skrči ali pa postane manj mehak

Nekatera cenejša se lahko skrči ali pa viha

Hitro vpija

Dobro vpija

Hitro vpija

Počasi vpija

Ob pritisku spusti

Ob pritisku lahko spusti

Spusti odvisno od mešanice

Ne spusti ob pritisku

Če ni preplasten z stay dry ali flisom ne sme biti direktno ob koži

Lahko je direktno ob koži

Lahko je direktno ob koži

Lahko bi bil ob koži, a je bolje, da je spodaj

VPOJNOST VLOŽKOV JE ODVISNA OD KVALITETE, GOSTOTE, MEŠANICE in ŠTEVILA PLASTI

Na koncu ugotovimo, da je izbira ogromna – ne samo materiali, tudi modeli in različni proizvajalci. Izbira je velika že samo pri znamkah pralnih plenic, ki jih najdete na moji spletni strani! Brez skrbi, če se ne znajdete najbolje, si preberite še nekaj mojih prispevkov, ali pa me kontaktirajte ali obiščite.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.